Ste avtor digitalnih vsebin, projektnih načrtov ali ustvarjate kakšna druga avtorska dela in ne veste katera oblika poslovanja bi bila za vas najbolj primerna?

V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj najpogostejših možnosti, ki se pojavljajo v praksi in vam bodo v pomoč pri vaši odločitvi.

V Sloveniji se mnogi posamezniki, ki ustvarjajo avtorska dela, srečujejo z vprašanjem, kako najbolje urediti svoj davčno – pravni status. Pravilna izbira oblike poslovanja namreč vpliva tako na višino prejetih prihodkov kot tudi na vaše obveznosti do države in socialne varnosti.

Na voljo je več poti, vsaka ima svoje prednosti in slabosti. Odločitev pogosto ni enostavna, saj je odvisna od narave dela, pogostosti prihodkov in odločitve ali želite poslovati bolj priložnostno ali dolgoročno in profesionalno.

Avtorski honorarji – enostavna rešitev za manjše projekte

Če občasno ustvarite kakšno avtorsko delo je pogosto najpreprostejši način plačila prav prek avtorskega honorarja. Ta oblika je priljubljena, ker ne zahteva niti ustanovitve podjetja niti vodenja knjig ali mesečnih plačil prispevkov, saj slednje uredi vaš naročnik.

Kako deluje? 

Naročnik, ki vam izplača honorar, mora od bruto zneska obračunati akontacijo dohodnine po 25% stopnji, pri čemer se pred tem od zneska odštejejo normirani stroški, običajno v višini 10 %,  nato pa se od preostanka izračunajo še prispevki za socialno varnost. To pomeni, da na koncu prejmete približno med 60 in 70 % dogovorjenega zneska, odvisno od tega ali ste že kje zaposleni, ali ne.

Glavna prednost avtorskega honorarja je torej enostavnost – nimate skrbi z administracijo, saj večino teh opravkov prevzame naročnik. Poleg tega je primeren za začetnike in tiste, ki želijo preizkusiti trg, preden se odločijo za bolj zahtevne oblike poslovanja.

Slaba stran je, da ta način dolgoročno ni najbolj ugoden za tiste, ki redno ustvarjajo. Socialne pravice (npr. višina pokojnine ali nadomestila ob bolniški) se na ta način gradijo le v omejenem obsegu. Poleg tega se davčne obremenitve pri večjih in pogostejših prihodkih hitro povečajo.

Primerno za: občasno delo, manjše projekte, prve korake na trgu.
Manj primerno za: redne ustvarjalce in tiste, ki si želijo stabilen dolgoročen sistem s polnimi socialnimi pravicami.

Samostojni podjetnik (s. p.) – primeren za redno in profesionalno delo

Za tiste, ki redno sodelujejo z naročniki in tako ustvarjajo avtorska dela, je registracija s. p. pogosto najbolj praktična rešitev. S to obliko poslovanja imate namreč večjo svobodo pri organizaciji dela, lahko izdajate račune, hkrati pa tako bolj profesionalno nastopate na trgu.

Prispevki za socialno varnost -mesečna obveznost 
Mesečna obveznost samostojnega podjetnika so prispevki za socialno varnost. Prispevke je potrebno plačati, četudi v določenem mesecu ne ustvarite prihodkov. Trenutno le-ti pri polnem s.p.-ju znašajo 615,00 evrov.

Obdavčitev z dohodnino:

• Normirani s. p. – pri tej možnosti se stroški priznajo pavšalno, zato posameznik ne zbira računov za stroške, ki jih ima, pač pa se le-ti priznajo v višini 80 % prihodkov do določene letne meje. Razliko, nastalo med prihodki in normiranimi odhodki, se obdavči po 20% stopnji kar poenostavi računovodstvo in zmanjša administrativno obremenitev. Poleg mesečne obveznosti plačila fiksnih prispevkov, je posameznik običajno v praksi zavezan plačati približno 10% davka na prihodke, kar je idealno za manjše oz. srednje projekte. 
• S. p. z dejanskimi stroški – ta način je primeren, če imate višje stroške, kot so nakup opreme, programske opreme, najem poslovnih prostorov ipd. V tem primeru se obdavči le dejanski dobiček, in sicer po progresivni lestvici od 16 do 50 %, pri čemer se priznajo dejanski poslovni stroški, kar zmanjša davčno osnovo.

Prednosti:	Negativna stran:
– profesionalen nastop in večja prepoznavnost na trgu, – možnost uveljavljanja dejanskih stroškov, – fleksibilnost pri projektih in naročnikih doma ali v tujini, – primeren za gradnjo kariere in dolgoročne projekte.	– mesečni prispevki veljajo ne glede na višino prihodkov, – manj primerno za občasne ustvarjalce ali tiste z nizkimi prihodki, – pri višjih dohodkih lahko progresivna obdavčitev postane občutna finančna obremenitev.

Primerno za: ustvarjalce, ki redno delujejo in želijo stabilno in profesionalno poslovanje.
Manj primerno za: tiste, ki delajo občasno in nimajo stalnega toka projektov.

Družba (d. o. o.)  – primerna odločitev za večje projekte in dolgoročne cilje

Ko posameznik preseže okvir samostojnega podjetnika ali želi izvajati obsežnejše in kompleksnejše projekte, je smiselno razmisliti o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Ta je namreč odlična izbira za tiste, ki želijo sodelovati z več naročniki hkrati ali zaposliti sodelavce. 

Ustvarjalec v okviru družbe običajno nastopa kot direktor ali zaposleni, kar pomeni, da je njegova obveznost ob izplačilu lastne plače hkrati tudi plačilo prispevkov za socialno varnost in dohodnine, enako kot pri zaposlitvi v delovnem razmerju. Obveznost d.o.o. pa je tudi plačilo davka od dohodkov pravnih oseb po 22% stopnji.

Poenostavljeno to v praksi pomeni, če ustvarjalec ustanovi d. o. o., lahko najprej izkoristi prihodke družbe za kritje vseh poslovnih stroškov kot so oprema, najem prostorov, lastna plača itd., preostali del pa predstavlja dobiček, od katerega se kot že navedeno, plača davek od dohodkov pravnih oseb po 22% stopnji. Če želi lastnik del dobička izplačati sebi kot dividendo, se ta del dodatno obdavči s 25 %. Takšna ureditev omogoča večjo fleksibilnost pri upravljanju sredstev in premišljeno načrtovanje poslovanja.

Ta struktura sicer vključuje večje davčne obveznosti, a prinaša tudi fleksibilnost pri načrtovanju finančnih tokov. Lastniki lahko premišljeno določajo, kdaj in koliko dobička si izplačajo, koliko vložijo nazaj v poslovanje, na primer v nakup opreme, razvoj novih projektov ali širitev dejavnosti.

Primerno za: dolgoročno strukturirano poslovanje, večje naročnike in mednarodne projekte.
Manj primerno za: posameznike na začetku poti ali tiste, ki iščejo enostavno ureditev