Slovenski trg dela se že vrsto let sooča z vztrajnim izzivom dolgotrajne brezposelnosti – pojavom, ki ne vpliva le na posameznika, temveč tudi na celotno družbo in gospodarstvo.

Da bi se temu učinkoviteje zoperstavili, je zakonodajalec uvedel spremembe Zakona o urejanju trga dela, ki so začele veljati 20. septembra 2025. Namen sprememb je jasen in nedvoumen – hitrejša aktivacija brezposelnih oseb, poenostavitev postopkov in večja predvidljivosti obveznosti vseh ključnih deležnikov, tj. delavcev, delodajalcev in Zavoda RS za zaposlovanje.

V nadaljevanju predstavljamo najpomembnejše novosti in njihov vpliv in pomen v praksi.

Hitrejša napotitev na delo – tudi z nižjo zahtevano izobrazbo

Ena od pomembnih novosti zakona je možnost hitrejše napotitve brezposelnih oseb na delo, tudi v primerih, ko je za delovno mesto zahtevana nižja raven izobrazbe.
Po šestih mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih bo Zavod RS za zaposlovanje lahko brezposelno osebo napotil na delovno mesto, za katerega je zahtevana največ dve ravni nižja izobrazba od njene. Takšna napotitev bo časovno in krajevno omejena, kar pomeni, da mora biti delo znotraj dogovorjenega območja in ne sme presegati treh ur vožnje v obe smeri.

V praksi to pomeni, da lahko na primer diplomant, ki je pol leta brez dela, sprejme zaposlitev na ravni srednje izobrazbe. Na ta način ostane delovno aktiven, ohranja svoje veščine ter povečuje možnosti za kasnejši prehod na bolj ustrezno delovno mesto.

Učinkovitejše sankcioniranje neizpolnjevanja obveznosti

Novela zakona prinaša tudi pomembne spremembe pri ugotavljanju kršitev obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve, kot je na primer neodzivanje brezposelne osebe na vabila Zavoda. Doslej je postopek potekal dvostopenjsko, kar je pogosto povzročalo dolgotrajnost in zmanjšalo učinkovitost ukrepanja. Po novem se bodo kršitve ugotavljale v enostopenjskem postopku, kar naj bi omogočilo hitrejše in bolj učinkovito izvajanje sankcij.

Za brezposelne osebe to pomeni, da obveznosti ostajajo jasne in pregledne, hkrati pa svetovalec lahko po prvi ugotovljeni kršitvi še vedno ponudi dodatno priložnost za aktivacijo.
Za delodajalce pa sprememba prinaša večjo predvidljivost pri sodelovanju z Zavodom ter hitrejše odzive na potrebe in ponudbe delovnih mest.

Pritožba ne zadrži izvršitve odločitve o izbrisu iz evidence

Po novem pritožba zoper odločbo Zavoda o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb ne bo več zadrževala njene izvršitve. Če bo torej Zavod ugotovil, da je oseba kršila svoje obveznosti in bo izdal odločbo o izbrisu iz evidence, se bo ta odločitev začela uporabljati takoj. Pri tem bo šestmesečna prepoved ponovne prijave v evidenco začela teči že z dnem izvršitve odločbe.

V praksi to pomeni manj možnosti za izigravanje sistema, hitrejšo uveljavitev pravil in večjo integriteto evidenc brezposelnih oseb.

Zaposlovanje državljanov tretjih držav

Spremembe zakona prinašajo tudi novosti na področju zaposlovanja državljanov tretjih držav. Napotitve na zaposlitev bodo po novem praviloma namenjene delu s polnim delovnim časom, pri čemer bodo izjeme možne le v omejenih primerih, in sicer na primer za visoko izobražene delavce ali za osebe, ki delajo s skrajšanim delovnim časom na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma starševskem varstvu.

Cilj sprememb je večja usklajenost s pravili Evropske unije ter večja preglednost in predvidljivost pri zaposlovanju tujcev na slovenskem trgu dela.

Zakaj so spremembe pomembne?

Predmetne spremembe prinašajo jasne in bolj merljive koristi tako za delavce kot tudi za delodajalce, saj delavcem omogočajo hitrejši vstop na trg dela, zmanjšujejo birokratske ovire in ustvarjajo realnejše možnosti ponovne zaposlitve. S tem zakon posameznikom omogoča, da ostanejo aktivni, ohranijo in nadgradijo svoje veščine ter lažje načrtujejo svojo poklicno pot.

Delodajalcem te spremembe olajšujejo iskanje ustreznih kandidatov, skrajšujejo postopke in povečujejo zanesljivost sodelovanja z Zavodom za zaposlovanje. Hitrejša in bolj predvidljiva administracija podjetjem namreč omogoča, da učinkoviteje načrtujejo kadrovske potrebe in se hitreje odzivajo na spremembe na trgu dela.

Zakon obenem spodbuja premik od pasivnega čakanja k aktivni vključenosti brezposelnih, kar prispeva k zmanjšanju dolgotrajne brezposelnosti, krepi odpornost trga dela in omogoča bolj učinkovito povezovanje ponudbe in povpraševanja po delovni sili. Takšen pristop ustvarja situacijo, v kateri vsi deležniki lažje sodelujejo in izkoriščajo potencial trga dela.Te spremembe niso zgolj tehnične prilagoditve, temveč predstavljajo korak k sodobnemu, preglednemu in dinamičnemu trgu dela, ki koristi posameznikom, podjetjem in krepi gospodarstvo. Jasnejša pravila, hitrejši postopki in učinkovitejša aktivacija brezposelnih namreč omogočajo, da trg dela deluje bolj funkcionalno, predvidljivo in pravično. Hkrati pa ustvarjajo pogoje za trajnostni razvoj, večjo konkurenčnost in stabilnost slovenskega gospodarstva, kar je pomembno za vse, ki želijo prispevati k njegovi dolgoročni rasti.